Kate

Kate

Gojyu-Ryu ima 12 glavnih kat in sicer: Gekisai (dai ichi & dai ni), Saifa, Seienchin, Seisan, Seipai, Shisochin, Sanseiru, Kururunfa, Sanchin, Tensho, ter Suparenpei.

Izkušeni mojstri karateja poudarjajo, da se karate začne in konča s kato. Kata je bistvo, esenca ter temelj, ki obsega stoletna znanja in raziskovanja, vse plod predanega dela in raziskovanja s strani mojstrov, in kot taka je kata zemljevid, ki nas vodi.

Večina kat ima svojo praktično plat, ki se kaže v t.i. bunkai oyo, kot neke vrste dogovorjenega boja med vaditeljema, s katerimi le-ta lažje doumeta praktične aplikacije v katah, osvojita pravilen ritem, dinamiko, ter navajanje na kontakt z nasprotnikom.

Vadba karateja v gradu Shuri

Izvor in značilnosti Gojyu-Ryu kat

Kate, ki sledijo v nadaljevanju, so klasificirane kot kaishu kate. Kaishu v prevodu pomeni oblika odprte dlani. Ideja, ki stoji za kaishu katami je ta, da naj bi drža karateistov ohranjala podobno stopnjo sproščenosti, kot je tista pri odprti dlani.

Gekisai Ichi in Gekisai Ni (napad/uničiti)

Gekisai kati je kot učni kati okoli leta 1940 razvil mojster Miyagi. Namen Gekisai kat je bil pomagati začetnikom premostiti vrzel med katama Sanchin in Saifa. V kati se vsak sklop tehnik v katah ponovi z obema stranema telesa, pri čemer je razvidno tudi stopnjevanje težavnosti tehnik. Kati se začneta namreč z začetniškimi tehnikami, končata pa se z najtežjimi gibi. Gekisai kati seznanita vadečega z bolj zapletenimi gibi skozi enostavnejšim načinom izvedbe le-teh. Vadeči morajo osvojiti koncepte Gekisai kat, če želijo razumeti naprednejše kaishu kate. Mojster Miyagi je v navedeni kati vključil tudi gyako shuto iz Shuri-te.

Saifa (trganje ali lomljenje tal)

Za kato Saifa se predvideva, da jo je na Okinawo prenesel sensei Higaonna Kanryo. Je prva klasična kaishu kata v Gojyu-Ryu stilu. Saifa seznani vadeče z novim sklopom udarcev (pest kladivo, nizki udarec…). Nekateri zgodovinarji so prepričani, da je Saifa nastala na kitajskem v pomoč učenju in izvedbi borbenih strategij na ladjah, predvsem zato ker se vse tehnike izvajajo v smeri naprej-nazaj v ravni liniji. Z izvajanjem kate Saifa vadeči pridobi močnejši občutek za ravnotežje.

Chojun Miyagi pri učenju Saifa kate

Shisochin (boj s štirimi menihi)

Shisochin ali boj s štirimi menihi se osredotoča na boj v štirih smereh. Poudarek je na hitrih obratih in reakcijah za premagovanje nasprotnikov. Nekateri viri razkrivajo, da je bila kata Shisochin najljubša kata mojstra Miyagija. Shisochin je kata srednje težavnostne stopnje. Sestavljena je pretežno iz tehnike nukite (roka sulica) in te sho (dlan) za blokiranje in udarce. Unikatna lastnost kate Shisochin je izvedba zaporedja obratov (velik vpliv Shuri-te) pred Atama ate. Prav tako vpeljuje tudi tehniko lomljenja roke.

Sanseiryu (36 gibov)

Sanseiryu je kata 36-tih različnih borbenih vaj. Številko 36 je mogoče razumeti tudi na simbolični ravni kot število 36 družin, ki so bile naseljene v vasi Kume (Kume Mura) na Okinawi leta 1392. Pomemben zgodovinski zapis namiguje, da je bil Dai sensei Meitoku Yagi, Hanshi, neposredni potomec navedenih naseljencev v vasi Kume. Navedena kata je naprednejša in se sestoji iz močnih brc ter tudi koshi. Slednji pomeni zmožnost uporabe bokov za dodajanje moči v tehnike. Naslednja značilnost kate Sanseiryu je način nameščanja stopal po izvedbi tehnike Sokuto. Za osvojitev te zelo pomembne tehnike so potrebna leta predane vadbe.

Sesan (13 gibov)

Sesan, kar v prevodu pomeni 13 gibov, je najstarejša Gojyu-Ryu kata. Spada med napredne kate in združuje brce v kolena in močne udarce. Obstajata dve verziji kate Sesan, in sicer verzija Naha-te in Shuri-te. Gojyu-Ryu je prevzel Naha-te verzijo, prečiščeno s strani senseja Kanryo Higaonne. Dai sensei uči, da sta kati Sesan in Seienchin vadbeni keishu kati Meibukan Gojyu-Ryu karateja. Sesan kata najbolje ustreza tipu velikega mišičastega človeka. Zaradi zgodnjega nastanka ima kata Sesan veliko variacij.

Seienchin ali Seiunchin (umirjenost)

Izvor kate Seiunchin leži znotraj Wu-shu, Hsing-I sistema. Skozi čas se je neposredni prevod Seiunchin sicer izgubil, vendar pa je danes povečini sprejet prevod »umirjenost«. Seiunchin je unikatna kata zaradi tega, ker so v njej uporabljene samo ročne tehnike. Je napredna kata, v kateri je poudarek na stavu shiko dachi, vključuje pa tudi udarce s hrbtno stranjo pesti in s komolcem. Skupaj s kato Sesan je Seiunchin druga vadbena kaishu kata Meibukan Gojyu-Ryu karateja, ki pa najbolje ustreza manjšemu tipu človeka z manj mišične mase oz. fizične moči. Tehnike navedene kate se velikokrat izvedejo tako, da je druga roka v pomoč oz. za ojačanje tehnike.

Chojun Miyagi pri učenju Seienchin kate

Seipai (18 gibov)

Seipai ali 18 gibov je ena izmed močnejših oblik Gojyu-Ryu karateja. Njena poglavitna značilnost so tehnike zvijanja delov telesa. Prav tako je za karateiste, ki vadijo kato Seipai, pomembno, da se osredotočijo na hkratnost in harmoničnost premikanja rok in nog zaradi pravilne izvedbe določenih tehnik. Sensei Kanryo Higaona je to kato na Okinawo prenesel s Kitajske, pri čemer jo je prilagodil v verzijo Naha-te. Sensei Meitetsu je za prikaz pomembnosti istočasnega delovanja rok uporabil prispodobo: »Ena roka je oče in druga sin... Ko delujeta skupaj, sta močnejša.«

Kururunfa (Držanje tal)

Eden izmed prevodov za kato Kururunfa je »držanje tal«. Kururunfa vadeče karateiste uči ravnotežja. Znotraj ta kate lahko vadeči vadijo prehode med stavi. Prav tako pa tudi blokade z majhne razdalje in prijemalne manevre. To je druga najtežja kata v Meibukan Gojyu-Ryu sistemu. Eden izmed značilnih gibov kate Kururunfa je težak met, ki se izvede proti koncu navedene kate.

Suparinpe (108 tehnik ali 108 človeških grehov)

Suparinpe je najtežja kata Gojyu-Ryu karateja. Japonska kanji pismenka, ki označuje to kato, pomeni 108 tehnik. Vsebuje veliko gibov iz predhodnih kat (Seisan in Sanseiryu na primer), vendar višje težavnostne stopnje. Med težkimi ročnimi tehnikami, vsebuje tudi unikatno letečo brco. Za pravilno izvedbo Suparinpe je potreben pravilen nadzor dihanja in časovno usklajeno delovanje rok, nog in telesa. Je zelo dolga in naporna kata. Za njeno osvojitev pa jo je potrebno vaditi večji del življenja.

Sanchin

Kato Sanchin je v poznem 18. stoletju na Okinawo prinesel Naha-te mojster Kanryo Higaonna. Ime kate kaže na to, da se med izvajanjem le-te poenotijo misli, telo in duh. Sanchin je Kihon ali osnovna kata. Vse ostale kate so s kato Sanchin povezane. Jedro moči za vse ostale kate izhaja iz vadbe kate Sanchin. Pri kati Sanchin se uporablja dinamično napetost oziroma izometrično kontrakcijo mišic z globokim dihanjem za trening moči. Cilj dinamične napetosti v kati Sanchin je okrepitev celotnega telesa zaradi večje odpornosti za udarce v telo. Veliki učitelj Meitoku Yagi je verjel, da je za maksimiziranje učinka kate Sanchin, le-to potrebno izvajati vsaj trikrat dnevno. Prvič naj se izvaja za ogrevanje z neslišnim dihanjem. Ob drugi izvedbi je potrebno dihati normalno, ob tem pa ustvarjati tudi ustrezno dinamično napetost. Ob tretji izvedbi kate je potrebno izvajati IBUKI dihanje (globoko trebušno dihanje) in ustvarjati ustrezno dinamično napetost. Dai sensei Meitoku Yagi je pogosto razlagal pomen kate Sanchin – če nekdo vsakodnevno izvaja kato Sanchin, pri tem pa se drži tudi pravilne prehrane, postane zdrav in manj nagnjen k boleznim. Sanchin renshu daje karateki močno namero in pomaga izkoristiti KI (KI WO NE RU)… vašo notranjo moč! Pri kati Sanchin ni nobenega štetja, tako kot je to pri Kaishu katah. Tako kot Tensho se Sanchin izvaja brez štetja, v tekočem gibanju. Tisti z nižjimi pasovi morajo slediti tistim z višjimi pasovi in le-teh ne smejo prehitevati. Pojasniti je tudi potrebno, da je sensei Chojun Miyagi v kato Sanchin uvedel zaprto pest in obrat… Originalna verzija kate Sanchin, ki jo je na Okinawo prinesel mojster Higaonna, je imela poudarek na odprtih ročnih tehnikah, prav tako pa se je izvajala le v eno smer.

Chojun Miyagi pri korekciji Sanchin kate

Tensho

Kato Tensho je ustvaril sensei Chojun Miyagi v svojih poznih letih, pri čemer kata temelji na njegovih študijah kitajskih vaj, imenovanih Rokkishu. Prvotna oblika je do podrobnosti razložena v knjigi Bubishi. Za Miyagija in njegove starejše učence je bila kata Tensho način vadbe konceptov podobnih kot v kati Sanchin, vendar v bolj sproščenem stanju in z manj poudarka na krepitvi telesa, vendar pa prav tako s poudarjenim dihanjem. Tensho je zadnja kata, ki se izvaja na posameznem treningu. Obstajata dve različici kateTensho: Kihon in Heishokata. Dai sensei se je skliceval na Heishu Tensho kot Sanpo aruite kato Tensho. Razlika v obeh je razvidna v začetnih in končnih procedurah. Kot Kaishu kata (odprta roka), Heishu kata zahteva, da se karateka nauči zaključiti tehniko z odprto roko z močjo zaprte roke. Naslednja ideja Heishu kate je tudi zaključek kata treninga… oziroma »sprostitvena« kata.