Kumite

Kumite pomeni usposabljanje oz. vadba s partnerjem. Sestavljen je iz besede KUMI, kar pomeni „iti čez« in besede TE, ki pa pomeni roka. Kumite zato pomeni »prehod rok ali iti čez roke« z osebo, s katero vadite.

Obstajata dve vrsti kumiteja. Prvi, ki se imenuje Yakusoku kumite ali „dogovorjeni boj", je oblika vadbe, v kateri se oba partnerja dogovorita za določen napad in protinapad ter izvajata tako tehniko večkrat. Dogovorjeno je lahko, da na primer en partner napade z udarcem, katerega drugi partner blokira ter protinapade z nožnim udarcem. Dva potem to tehniko ponovita znova in znova. V takšnem načinu treninga se lahko vsak partner osredotoči na izpopolnitev določenih tehnik, brez strahu pred nepredvidljivo reakcijo nasprotnika. Med izvajanjem Yakusoku kumiteja, se morate osredotočiti na pravilno tehniko in ritem. Sodelujoč partner nudi izjemno priložnost za vas, da izpopolnite svojo obliko.



Druga vrsta kumiteja se imenuje Jiyu kumite ali »prosti boj«. Partnerja se med seboj prosto borita, z uporabo katerekoli tehnike na njihovo razpolago, ki pa je v mejah varnosti. Ta vrsta treninga izostri vaše reflekse in vas uči da pogledate za odprtine v obrambi vašega nasprotnika, kot tudi napovedati kdaj in kako bo vaš nasprotnik napadel. Način, na katerega se izvaja Jiyu kumite se razlikuje glede na šolo, vendar vedno ostaja velik poudarek na varnost. Konec koncev, je precej nesmiselno vaditi karate za samoobrambo, če pa se nenehno poškodujete na treningu.

Kljub temu, ni nobenega dvoma da vadba karateja vključuje nekaj nevarnosti za nastanek poškodb. Tako kot se ne morete naučiti plavati ne da bi bili mokri, prav tako se ne morete naučiti samoobrambe brez da bi dobili nekaj modric na poti. Toda obstaja način, da se zagotovi, da je kumite vadba čim varnejša, zato je potrebno pri tem še enkrat omeniti sodelovanje. Imejte v mislih, da tudi med Jiyu kumite delate z vašim partnerjem na takšen način, da oba izboljšata svoje sposobnosti oz. spretnosti. Imeti malo tekmovalnega duha je v redu, ampak poškodovati svojega partnerja ni cilj Jiyu kumiteja. Verjetno, če želite nadaljevati s svojo vajo, na koncu ne boste mogli, če nenehno poškodujete svojega partnerja. S svojim partnerjem ravnajte s spoštovanjem, ter poskrbite za njegovo ali njeno varnost in enake pozornosti boste deležni tudi sami.



Karateist mora tako dobro obvladati tehnike, da ob njihovem izvajanju ne razmišlja o tem, kako jih mora izvesti. Se pravi, borilne tehnike mora avtomatizirati, tako kot je npr. avtomatizirana vožnja avtomobila. Pri vožnji uporabimo veliko povezanih in nezavednih gibov, ki omogočijo, da vožnja poteka kontinuirano. Tudi pri karateju so prisotne tehnike, ki predstavljajo avtomatizirane gibe, s pomočjo katerih pridemo do zmage oziroma osvojimo točko.

Samo vztrajno ponavljanje tehnik omogoča nastanek refleksnih, avtomatiziranih udarcev in blokov. Pri tem nam kot odličen rekvizit pri treningu pomaga ogledalo. Karateist v ogledalu vidi samega sebe skozi oči nasprotnika in tako lahko izboljšuje svoj stav, gard ali tehniko.

Naslednji pomembni rekvizit za športno borbo je vreča. Veliko karateistov utrjuje svoje tehnike »v prazno« in tako tehnike deformira ter dobiva o njih nerealno podobo. Z uporabo vreče pa lahko natančno ocenimo uspešnost in kvaliteto posamezne tehnike, vzporedno s tem pa se vadi tudi reakcija in distanca. Pravo občutenje udarca nam pomaga pri ocenjevanju, ali je določena tehnika pravilno izvedena, npr. ali so pesti dovolj stisnjene, ali so prsti stopala pravilno stegnjeni pri mae geri-ju, da bi se izognili poškodbam prstov.

Zelo pomemben, celo nezamenljiv je v obdobju treniranja sparing, vendar samo dokler popolnoma zaupamo kvaliteti svojega nasprotnika in dokler ni okoli nas radovednežev. S sparingom ne smemo pretiravati, kakor to počnejo nekateri karateisti.

Ni priporočljivo, da prehitro začnemo s tekmovalno kariero. Preden začnemo tekmovati, moramo obvladovati vse osnovne tehnike. Se pravi, najprej se je potrebno naučiti črke, da lahko začnemo brati.

Karate je kot biljard: ni potrebno samo nameriti žogico, moramo pripraviti tudi prostor za naslednji udarec.

Dober trening je pogoj za nastanek dobrega tekmovalca. Trener mora poznati vse dobre in slabe strani svojega učenca, da lahko iz njega naredi dobrega tekmovalca. Nekateri trenerji delajo napake v tem, ko zahtevajo od svojih učencev, da izvajajo npr. določeno nožno tehniko enako dobro kot oni, čeprav jim ta tehnika mogoče ne ustreza najbolj. Trener mora spoštovati individualnost vsakega tekmovalca posebej, kot tudi njegovo privrženost karateju (saj, če nekdo boljše izvaja npr. mawashi geri namesto ushiro geri in slednjega ne mara, bo težko izpopolnil to tehniko do takšne mere, da bo lahko z njo dosegal točke na tekmovanju).