Gojyu-ryu

Gojyu-Ryu je tradicionalni stil karateja iz Okinawe z obsežno zgodovino. Beseda Gojyu-Ryu pomeni “trdo-mehki stil” in se nanaša na tehnike, ki se izvajajo z zaprtimi in odprtimi pestmi ter krožnimi gibi. Oba principa (trdo – mehko) sta že teoretično obdelana v bibliji karateja v knjigi Bubishi. Teoretična izhodišča in dognanja iz te knjige so okinawski mojstri že uporabljali v 19. in 20. stoletju.

Zgodovina Gojyu-Ryu karateja

Zgodovina Gojyu-Ryu karateja je nekoliko zavita v tančico glede na to, da ne obstaja veliko oziroma nikakršnih dokumentov in pisanih sledi. Vsekakor je verjetno, da se je kitajski boks v 14.stoletju že uveljavil na Okinawi, medtem ko je že tam bila uveljavljena avtohtona samoobrambna veščina imenovana "te". Skozi stoletja sta se kitajski boks ter veščina "te" zlila v različne stile, ki so se poimenovali po krajih kjer so nastali in sicer: Tomari-te, Shuri-te in Naha-te. Potrebno je upoštevati, da je Japonska leta 1609 zasedla Okinawo, pri čemer je oblast zatem prepovedala domačinom nošnjo orožja in vadbo borilnih veščin. S tem se je vadba borilnih veščin izvajala na skrivaj.

Leta 1873 je mojster borilnih veščin Kanryo Higashionna (1853-1916) (v japonščini), oziroma Higaonna Kanryo (v okinawščini) odpotoval v kraj Fuzhou, ki se nahaja v provinci Fujian na Kitajskem, kjer se je izpopolnjeval pri različnih kitajskih mojstrih, med katerimi najbolj izstopa Ryu Ryu Ko, veliki mojster kung fu stila "veliki žerjav".

Pozneje, l.1882 se je Higaonna vrnil na Okinawo, kjer je začel poučevati novi stil borilnih veščin, ki je zajemal znanje okinawskih izvirnih stilov ter borilnih veščin, ki se jih je naučil na Kitajskem. S tem je postavil temelje okinawskega karateja.


Eden od njegovih najboljših učencev je bil Chojun Miyagi (1888-1953), ki se je pri njem začel učiti pri 14 letih. Po smrti Higaonne je veliko učencev nadaljevalo z vadbo pri Miyagiju. Tudi Miyagi je potoval na Kitajsko, kjer se je seznanjal s tamkajšnjimi borilnimi veščinami, ki jih je nekoliko "predelal", ter poučeval učence.

Leta 1930 so na demonstraciji borilnih veščin Japonske v Tokyu (All Japan Martial Arts Demonstration in Tokyo), nekateri demonstratorji vprašali Miyagijevega najboljšega učenca Jin’ana Shinzata, kateri stil vadi oziroma iz katere šole izhaja. V tistem času so se znani borilni stili poimenovali izključno "To-De" ali "Te". Shinzato jim ni mogel odgovoriti tega vprašanja, vendar je po vrnitvi o tem poročal Miyagiju. Mojster Miyagi se je kot izkušen poznavalec kitajske literature, spomnil pesmi iz Bubishija z naslovom Kempo hakku (Osem pesmi pesti), ki vsebuje verz "Ho-wa gojyu wo dontu su", ki pomeni "Trdo in mehko sta metoda vdiha in izdiha". Zatem se je mojster odločil, da bo poimenoval svoj stil kot Gojyu-Ryu.

Leta 1933 je organizacija Dai Nippon Butoku Kai (Organizacija borilnih vrednot Velike Japonske) priznala Gojyu-Ryu karate, kot borilno veščino, poleg že uveljavljenega Juda in Kenda.


Značilnosti Gojyu-Ryu karateja

Gojyu-Ryu vsebuje krožne in linearne gibe, ki so sestavljeni iz silovitih napadov in trdih ter močnih udarcev z zaprtimi pestmi, kot z mehkejšimi tehnikami, ki se izvajajo z odprtimi rokami za napad, blokiranje ali kontroliranje nasprotnika, tudi z uporabo prijemov in metov. Velik poudarek je na pravilnem dihanju v vseh katah, še posebej pa pri katah Sanchin in Tensho, kjer se dihanje izvaja globoko in glasno. Gojyu-Ryu karateist tudi izvaja vaje za utrjevanje in krepitev telesa, pri čemer si pomaga z različnimi pripomočki. Ta del vaje se imenuje Hoju undo. Pri vadbi se uporabljajo tudi različna orožja (tak način vadbe se imenuje Kobudo), ki pa so v svojem bistvu in izvoru poljedelska orodja, vendar kljub temu zelo učinkovita.

Cilj in filozofija Gojyu-Ryu

Mojster Miyagi je verjel, da je končni tj. ultimativni smoter karateja v izgradnji značaja, zoperstavljanju človeški bedi in iskanju duhovne svobode. Posebej je poudarjal, da se karate vadi kot samoobrambna veščina z negovanjem principa "karate-do ni sente nashi” (v prevodu: v karateju ni prvega napada). Pri izbiri imena je hotel poudariti, da njegov stil uteleša trdi in mehki princip, pri čemer se ta princip lahko raztegne tudi na filozofijo življenja. Samo trdota ali mehkoba sama zase ne bosta zadoščali, da se posameznik sovpada z življenjskimi izzivi. Pri izvedbi bloka vaditelj vzdihne - telo je mehko, pri napadu izdihne – telo je trdo.

Ali ste vedeli:

  • 1. Učitelj Miyagi iz filma Karate Kid je dobil ime po utemeljitelju Chojun Miyagiju. Prav tako je mladi junak iz filma Daniel-san treniral Gojyu-Ryu stil.
  • 2. Tehnike dihanja, ki se poučujejo v Gojyu-Ryu stilu so koristne tudi v drugih borilnih veščinah ter športih.